neoliberalizem

Neoliberalizem in pomen (javnega) zdravja

V času, ko se vrstijo zapisi in ugotovitve kašen virus naj bi imeli in kakšne naj bi bile njegove posledice – žal pa bistveno manj o njegovem dejanskem izvoru – velja nekaj sivih celiti nameniti tudi problemu, ki nam ga ja na področju (javnega) zdravja načrtno ustvaril neoliberalizem.

Eno ključnih orodij neoliberalizma je namreč sistematična diskreditacija (pomena) avtoritet, (neodvisne) stroke in na področju (javnega) zdravja predvsem preventive. Mnogi, ki smo se rodili pred 1980, se še spomnimo šolskih kurikulumov in opremljenosti čakalnic v zdravstvenih domovih, ki so nas redno seznanjali s pomenom preventive in pri tem izpostavljali pomen (zdrave) hrane, odsotnost sladkorjev, alkohola, tobaka in podobno. Danes tega ni več ne v šolskih kurikulumih, kaj šele v čakalnicah zdravstvenih domov. So pa slednji sedaj polepljeni s plakati, ki so tipičen produkt neoliberalizma – kako množično potrošniško »skrbeti« za instant (javno) zdravje – s cepivi, zdravili in podobno, kar realno z zdravjem nima nikakršne povezave.

V turbo-potrošniškem neoliberalizmu so v podzavest modernega človeka vcepili, kako naj bi za vsako stvar dobil nekakšno čudežno rešitev, za katero moraš zgolj imeti denar in bo rešila vse tvoje tegobe (hujšanje, spanje, zdravje, …). Ta navidezna in načrtno vgrajevana resničnost se sedaj izkazuje s popolno praznino, ko naj bi trčili na problem virusa, za katerega čudežne paličice kar ni. In ni. Mnogim je težko sprejeti, da zdravje ni nekaj, kar se da kar kupiti oziroma z zadostnim plačilom zagotoviti. Še več, da je za zdravje potrebna redna načrtna aktivnost in disciplina. Prav tu je glavna past indoktrinacije neoliberalizma, ki je modernega človeka načrtno in sistematično zvabljal in uspešno tudi stisnil v kot, kjer naj mu ne bi bilo treba za nič skrbeti, kjer naj bi bilo za vse poskrbljeno, kjer naj ne bi bilo potrebno, še več – želeno – samostojno razmišljanje. Samostojne aktivnosti. Ali disciplina. Razen discipline vstani, pojdi v službo, troši in pojdi spat.

Eden najpomembnejših učinkov aktualne z virusom povezane krize bo lahko prebujanje te zaspane človekove zavesti. Zavedanje, kako smo dolžni skrbeti za svoje telo in svoje zdravje. Mi sami. Ker za nas ne more skrbeti nihče drug. Na ta način bomo ponovno doumeli pomen preventive. Pomen in nujnost dejansko zdrave hrane in ne nadomestkov za hrano, ki jo proizvajajo in tržijo v množičnem potrošništvu. Pomen domačih semen. In pomen samooskrbe. Lastne zemlje in pridelave lastne hrane za lastno moč in razvoj.

Še naprej nas bodo seveda bombardirali, kako pomembno je trošenje za naše gospodarstvo, kar je v določenem delu seveda res. Vendar ne smemo si dopustiti, da bi s »pomočjo« domačemu gospodarstvu, ki nas nikoli ni vprašali, če res želimo opustitev kvalitete v zameno za nižanje stroškov in podobno, ponovno izgubili zavest o nujni lastni aktivni skrbi za lastno zdravje.

Mogoče bo koga ob prebujanju tovrstne zavesti spreletela tudi povezava z nujnostjo lastne aktivacije. V družbi. In morebiti (tudi) politiki. Ker tudi na tem področju več kot očitno (drugi) ne znajo (po)skrbeti za nas.

mag. Gregor Kos

Delite naprej ...