Pripravite se na največji in najnevarnejši eksperiment nad ljudmi!

V Reviji Zarja je bil objavljen članek o vplivu 5G na naše zdravje, avtorice Laure Jelen.

Prejšnji teden je na spletu potekala mednarodna konferenca, na kateri so sodelovali različni strokovnjaki z vsega sveta, da bi opozorili pred zloglasnim omrežjem 5G, ki že trka tudi na slovenska vrata. Govorci niso bili kakšni fanatiki, temveč priznani zdravniki, epidemiologi in druge vrste strokovnjaki s številnimi referencami. In če ste mislili, da je tisto, pred čemer se v zadnjih mesecih opozarja v medijih v povezavi z nevarnostmi omrežja 5G, najhujše, kar se vam lahko zgodi, je po tej konferenci jasno, da so razširjena opozorila le vrh ledene gore. Vzpostavitev omrežja 5G so mnogi poimenovali za največji eksperiment in ga označili za poigravanje s človeškim zdravjem. Si ga res tako zelo močno želimo? Ga potrebujemo?

Prsti na dlaneh so mi kar goreli. Ljudje smo si med sabo različni in posledično tudi različno občutljivi za okoljske dejavnike. Zato nas ni presenetilo, ko smo izvedeli, da se je nekaj strokovnjakov, ki so sodelovali na mednarodni konferenci o 5G, s problematiko elektromagnetnega sevanja začelo ukvarjati šele, ko so pri sebi opazili njegove posledice. Zdravnica dr. Sharon Goldberg, internistka in profesorica iz Miamija, se je o elektromagnetnem sevanju začela spraševati, ko je začela uporabljati Iphone. »Na delovnem mestu so nam pred časom ponudili možnost, da si izberemo nov mobilni telefon. Seveda sem si zaželela čim bolj zmogljivega in uporabnega, zato sem si izbrala Iphone 5. Še isti dan sem z njim opravila konferenčni klic, ki je trajal 20 minut. Ves ta čas sem mobilni telefon držala v rokah, ko pa je bilo klica konec, sem začutila, da mi prsti na rokah kar gorijo,« je opisala izkušnjo. Začela je raziskovati, kaj bi lahko bil vzrok, in po prebiranju raziskav odkrila, da je bilo za pekoč občutek v prstih krivo sevanje. »To mi je odprlo oči. Naslednji dan sem zaprosila za mobilni telefon z nižjo stopnjo SAR (porazdelitev stopnje specifične absorpcije) in ga tudi dobila.«

Le redki pred nakupom mobilnega telefona pri proizvajalcu ali neodvisnih organizacijah preverijo vrednost SAR. Pa bi nas ta, če želimo dobro svojemu zdravju in počutju, morala zanimati veliko bolj kot druge zmogljivosti in prednosti telefona.

Čedalje mlajši bolniki. »Zadnja leta opažam, da se na internističnem oddelku naše bolnišnice vedno pogosteje znajdejo mladi ljudje, kar se še pred dvajsetimi leti ni dogajalo. Če pa so se mladi že znašli na našem oddelku, so za to imeli jasen razlog. Bodisi so potrebovali dializo, imeli epilepsijo ali kaj tretjega pojasnljivega. Kar se dogaja v zadnjih dveh desetletjih, pa je, da so internistični bolniki čedalje mlajši in da se pri njih pojavlja čedalje daljši spisek bolezni. Za to mora obstajati razlog,« je še poudarila. O vzpostavitvi omrežja 5G pa je dr. Goldberg dejala: »To je nelegalno, tega ne bi smeli dopustiti. Zdravniki zaradi etičnih razlogov ne smemo delati eksperimentov z obsevanjem niti v najmanjši sobici, ker je dokazano, da je to škodljivo. Zdaj pa bomo ves svet izpostavili sevanju, pred katerim opozarjajo številne raziskave in strokovnjaki. To bo največji eksperiment nad ljudmi, kar jih pomnimo.«

V Švici že občutijo posledice. Omrežje 5G so v nekaterih državah že zagnali – med drugimi v Švici, kjer pa so prebivalci kmalu začeli poročati o zdravstvenih težavah, kot so močni glavoboli, glasno zvonjenje ali celo neznosne bolečine v ušesih, nespečnost, bolečine v prsih, slabo počutje in utrujenost. Švicarski zdravnik dr. Bertrand Buchs, h kateremu je prihajalo vedno več ljudi z enakimi simptomi, je v javnosti opozoril, da švicarska vlada deluje v nasprotju z zdravo pametjo. »Tvegamo katastrofo,« so bile njegove besede. Ljudem, ki občutijo simptome zaradi sevanja, so že postavili diagnozo – elektromagnetna hipersenzitivnost. A ti simptomi so nič proti temu, kar se nam lahko še zgodi pri izpostavljenosti sevanju zaradi omrežja 5G, nam je dejal Igor Šajn, ki se ukvarja s stavbno biologijo in svetovanjem s področja ekologije. »Obstajajo jasni kazalniki in neizpodbitni dokazi, da lahko tovrstno sevanje povzroči raka in celo spremembe v našem zapisu DNK,« je med drugim poudaril in dodal, da je velika težava tudi neozaveščenost ljudi.

Za Slovenijo brez 5G. Za večje zavedanje problematike omrežja 5G se v zadnjem letu nadvse zavzema Gregor Kos, predsednik stranke Za zdravo družbo. Že od začetka leta namreč v njegovi organizaciji poteka redna koordinacija glede aktivnosti za nasprotovanje uvedbi tehnologije 5G v Sloveniji. Na platformi pravapeticija.com so oblikovali peticijo, ki je konec avgusta že dosegla 5000 podpisov in bo osnova za zbiranje dejanskih podpisov za vložitev zakonodajnega predloga v parlamentarno proceduro, ki bi odložil uvajanje tehnologije, dokler se ne proučijo neodvisne znanstvene študije, ki že danes dokazujejo vpliv sevanja mobilne tehnologije na zdravje ljudi in okolja. »Naravnost zgroženi smo, da se Nacionalni inštitut za javno zdravje sploh ne ukvarja s problematiko vpliva telekomunikacijske tehnologije (obstoječe 4G in trenutno testirane 5G) na zdravje ljudi in da je to v celoti v izključni pristojnosti zasebnega Inštituta za neionizirna sevanja, ki ima tudi kapitalske povezave s telekomunikacijsko industrijo. Tovrstna ureditev je nesprejemljiva in nemudoma mora Vlada pristojnost za javno zdravje ljudi tako izpostavljene tehnologije vrniti pod okrilje NIJZ,« pravi Kos, ki je na družbenem omrežju oblikoval tudi posebno skupino Za Slovenijo brez 5G, ki ima že 2700 članov. Prav te dni pa so se z Društvom za čisto modro nebo in gibanjem Skupaj za zdravje človeka in narave dogovorili in razglasili Koalicijo za Slovenijo brez 5G, v katero so povabili še druge okoljevarstvene organizacije in posameznike. »Cilj je jasen – razvoj in tehnologija ne smejo ogrožati zdravja ljudi, narave in okolja. Trdno smo prepričani, da bomo pri ohranjanju jasno zastavljenega cilja uspešni, saj je zdravje za Slovenke in Slovence prva in najpomembnejša vrednota,« še komentira.

Težko se ji bo izogniti. Igor Šajn cilj kolega Gregorja Kosa močno podpira, a se ob tem zaveda, da se tako imenovani tehnologiji 5G najverjetneje ne bomo mogli izogniti, saj bo na njeno delovanje vezanih več novih tehnoloških sistemov, ki brez nje ne bodo mogli delovati. »V razvoj je bilo vloženih že na milijarde kapitala in poti nazaj oziroma vsaj v tako imenovano varno smer verjetno ne bo. Na drugi strani pa z vsega sveta, kjer se poskusno ta tehnologija uvaja, in pa od vse več uglednih strokovnjakov prihajajo resna opozorila. Žal njihova opozarjanja vseskozi spodbija telekomunikacijska in elektro stroka, ki ustvarja vtis, da gre za popolnoma nenevarne zadeve. Zavedati se moramo, da se v svetu lobiranja dogaja velik pritisk na politiko, ki popušča kapitalu in kljub opozorilom vrhunskih znanstvenikov in stroke iz vsega sveta ne sprejema zakonskih določil, ki bi ščitila človeka in naravo.«

Zaščita bo še vedno mogoča, a bo dražja. Šajn in njegovi sodelavci na terenu večkrat ugotavljajo, da družine nimajo niti osnovnih informacij o problematiki elektromagnetnega sevanja. »In prav nepoznavanje tega problema industrija dobro izkorišča v svoj prid. Probleme sevanja v bivalnem okolju lahko s profesionalno opremo, strokovnim znanjem in prilagoditvami življenjskega sloga za zdaj še vedno odstranimo ali vsaj zelo zmanjšamo.« To z drugimi besedami pomeni, da si večina prebivalcev trenutno še lahko izboljša bivalno okolje, če se problema seveda zavedajo. Tukaj pa se bo pokazal največji problem 5G, ki prihaja. »Sevanja v okolici in iz okolice v bivalne prostore se bodo zelo povečala, in ker prihajajo od zunaj, bodo potrebne tehnične zaščite, kot so grafitni premazi, posebne fasade, folije za stekla … Danes lahko družine v Sloveniji v več kot 90 % s pomočjo strokovnjakov zelo zmanjšajo vsa elektromagnetna sevanja v svojem bivalnem okolju, pri 5G pa to ne bo več tako preprosto. Tudi stroškovno bo tovrstna zaščita pred sevanjem postala večja obremenitev. Danes ta skupaj z meritvami znaša med 150 in 300 evri, ko bodo potrebne tehnične zaščite, pa bodo cene strmo zrasle, tudi do nekaj 10.000 evrov,« opozarja.

Več v reviji Zarja/Jana št. 36, 3. 9. 2019.