Osnovna skrb vsake države je zagotavljanje varne hrane za prebivalstvo. Naša država te skrbi že dolgo ne opravlja več, kar je nedopustno. Slovenija ima naravne danosti, ki ljudstvu na tem območju omogočajo popolno samooskrbo z vodo in hrano – ta pa je trenutno le 30%, kar je zelo zaskrbljujoče. Država, kot skrbnica vsega tega, je namesto v našo dobrobit, naše gozdove zabarantala za politične, kmetijska zemljišča in vodne vire pa za kapitalske privilegije. Poskrbeti moramo, da bodo vse naše naravne danosti ostale oz. ponovno postale last ljudstva, da bodo gozdovi, reke, jezera in morje koriščeni za naše potrebe, da bo zemlja obdelana za našo prehrano in da nam bo voda vedno na razpolago.
Pravica ljudstva do vode od nas zahteva, da na nacionalni in lokalni ravni zaščitimo vse obstoječe vodne vire. Ne smemo dopustiti, da jih bo država mačehovsko prodajala tujemu kapitalu – več koristi bo ljudstvo imelo od tega, če bomo viške naše čiste in zdrave pitne vode namenili narodom, ki jo bodo nujno potrebovali.
Samooskrba s hrano
Ko trenutnemu režimu ni mogoče več zaupati, si je treba pričeti pravico do hrane zagotavljati z množično lokalno pridelavo in samooskrbo. Trajno se povežimo z lokalnimi pridelovalci hrane in omogočimo razvoj stabilnih regijskih samooskrbnih prehranskih verig. Podprimo naš kmečki stan, ki se še zaveda svoje odgovornosti za pridelavo hrane. Poskrbimo, da nas bodo naše rodovitne površine trajno varovale pred lakoto. Preorjimo vse razpoložljive neobdelane površine in pričnimo skrbeti za pridelavo hrane za ljudstvo.
Semenska banka
Naše stare avtohtone sorte rastlin so del naravne in kulturne dediščine našega naroda. Čeprav nekateri menijo, da so nove sorte rastlin in razni hibridi boljši, ker dajejo višje hektarske donose in večji dobiček, je to zelo kratkovidno stališče. Kajti nove sorte in hibridi so korporacijsko patentirana semena, med njimi tudi GSO, s čimer se vzpostavlja nevaren monopol nad semeni. Manj razvite države po svetu imajo s tem že katastrofalne izkušnje s propadanjem kmetov oz. kmetij in tudi z lakoto. Zato je mačehovski odnos režimske politike do slovenskih semenarn oz. semen nedopusten in ogroža našo nacionalno varnost.
Nikakor ne smemo pozabiti na pomen ohranjanja naših avtohtonih semen kot pogoja naše dolgoročne prehranske varnosti, saj imajo naše stare avtohtone sorte številne prednosti: so bolj odporne, imajo boljšo hranilno vrednost, prilagojene so na podnebje in krajino ter nam omogočajo pridelovanje lastnih semen. Zato podpiramo in spodbujamo tim. menjalnice semen in si prizadevamo za vzpostavitev lastne slovenske semenske banke.