Zasajeno seme je vzklilo

Pogosto se nam zgodi, da nas misli avtomatsko popeljejo do zaključkov po čim krajši poti. Da si zavestno ne vzamemo več časa, da bi v stanju notranjega miru preudarno analizirali tok naših misli. To propagandni stroj dobro ve in s pridom izkorišča za programiranje našega uma. Kaj je tisto, kar prileti samo tako na hitro in z namero, da se temu enostavno predamo in zlahka verjamemo ali celo nasedemo. In kaj si zasluži naš natančnejši logičen razmislek, s povezavo vzročnih in posledičnih misli, predvsem pa nujno dolgoročno opazovanje dogajanj. Pa poglejmo.

Se še spominjate našega vseslovenskega nastopa prve nestrankarske ljudske liste gibanja Zdrava družba na lanskih državnozborskih volitvah? Ko je civilnodružbeno ne-satelitsko ljudsko gibanje Zdrava družba prvič v zgodovini Slovenije zaoralo pot v smeri konca strankokracije, ki pod krinko demokracije že dolga leta razdvaja slovensko ljudstvo. Je s časovnim zamikom enega leta morda že moč prepoznati dejanske učinke našega razvojnega ozaveščanja, ki smo jih na tisoče vključenih in daljnovidnih vnesli v našo družbo in državo? Prve učinke je bilo moč prepoznati relativno hitro in enostavno, že pred volitvami oziroma v volilnih kampanjah. Za druge pa je čas izgleda nastopil zdaj, kakor je moč zaznati z zavestnim opažanjem, prepoznavanjem detajlov in analitičnim povezovanjem.

Ni bilo naključje, da smo načrtno uporabljali besedno zvezo »zasejano seme«. In zdaj vidimo, kaj je iz teh, z ljubeznijo zasejanih in skrbno negovanih semen zrastlo po vsej državi. Oglaševalski prostor se namreč kar šibi pod navalom uporabe src in srčkov, številnih tudi v, z naše strani premišljeno lansirani oranžni barvi – pa najsi gre za satelitske marčevske ide, telekomunikacijskega operaterja, celo slovensko vojsko, kjer bi uporabo srčkov morebiti najmanj pričakovali. A vendar je prav slednje najboljši dokaz naših učinkovito zasejanih semen – semen, iz katerih naj bi vzklile nove družbene vrednote, potrebne za preoblikovanje naše družbe v »zdravo družbo«. Pravilnost odločitve, kakšna je naša vloga v potekajoči prenovi družbe v holistično skupnost, nam namreč narekuje izpostavljanje in vzpostavljanje potrebnih vrednot, ne le upodobljenih temveč tudi izkazanih z lastnim zgledom.

Pred dvemi leti smo Slovenijo v imenu ljudstva preplavili z oranžnimi srci in njihovim dobronamernim valovanjem. Danes jih lahko vidimo v vsemogočih izvedbah tako rekoč za vsakim vogalom. Če je pred letom dni kdo morda prehitro zaključil, da je sodelovanje ljudskih list na volitvah nesmiselno in obsojeno na volilni neuspeh, je to, kar zaznavamo okrog nas, ta vedno večja gneča v informacijskem polju ‘dobrega’, vsekakor vredno našega dodatnega, bolj poglobljenega premisleka. Se res vse odvija v slabo smer? Ali pa smo morda morali priti v situacijo, ko je več kot jasno, da sta navidezna leva in navidezna desna dejansko le dve plati istega kovanca?

Sedaj je lahko že vsakomur, ki si vzame čas za trezen premislek, jasno, da nobena politična opcija ne more biti pot spremembe v »dobro vseh ljudi« in sonaravnega napredka, saj je že sama političnost, manifestirana v političnih strankah, več kot očitno, in na žalost celo legalno, neločljivo povezana s centri moči, ki pa jih žal ne zanimajo naše vrednote, kot so celostno zdravje, čist zrak, neoporečna voda, varna hrana in prebivanje v zdravem okolju ter temu prilagojen oz. podrejen sonaravni razvoj. Vsega tega ni mogoče ozavestiti v enem samem trenutku, ‘gibanje oranžnih src’ je namreč vzplamtelo že pred časom, pred letom dni pa prodrlo tudi v našo kolektivno zavest. In sedaj nezadržno raste v zavesti številnih dobronamernih ljudi, ki zagotovo predstavljamo večino ljudstva.

Seveda pa še vedno velja naša, verjetno ena pomembnejših ugotovitev, da rešitve zunaj nas ne gre pričakovati in da nikoli več ne smemo gledati stran – tudi če smo iz vseh strani oblegani s srčki. Pozorno opazujmo, spremljajmo, nadzorujmo, predlagajmo … skratka vedno in povsod ustvarjajmo pot v zdravo družbo. Kajti vedno in povsod smo rešitev najprej mi sami. Naša osebna duhovna in materialna suverenost in svoboda. Naš odnos do bližnjih, družbene skupnosti in okolja ter narave je namreč naš družbeni odtis, ki se manifestira kot skupek tovrstnih družbenih odtisov in ustvarja našo kolektivno zavest, od katere je odvisna naša skupna prihodnost.

Ekipa gZD