Javni poziv vsem ponudnikom javnih in zasebnih storitev

Razčistimo to sedaj takoj in enkrat za vselej!

Režimska oblast že vse leto sprejema pravno in strokovno zelo sporne in nedopustne ukrepe, ki močno posegajo v naša življenja. Za vse te ukrepe sta značilna sanitarni teror in medicinska tortura, ki ogrožata našo eksistenco, naše zdravje in tudi življenje ter nam odvzemata pravice in svobodo, onemogočata našo ustvarjalnost in delo, otrokom pa jemljeta še otroštvo. Temu smo podvrženi že celotno drugo leto, zato že lahko rečemo, da se nahajamo v vojni. Gre za psihološko vojno, ki je še nismo doživeli – ta se bije z informacijami z namenom zavajanja in izvajanja pritiska na ljudi, kar že lahko občutimo tudi kot mučenje. Čez čas pa bo možno tudi ugotoviti, ali gre hkrati morda tudi za biološko vojno. O tem in o danih razmerah bodo prvenstveno presojali na primer zdravniki, ki se že povezujejo v režimsko neodvisno Iniciativo slovenskih zdravnikov; pravniki, povezani v Civilno iniciativo slovenskih pravnikov; vse bolj se povezujejo tudi v drugih poklicnih skupinah (pedagogi, upravni delavci, policaji, inšpektorji…); čakamo tudi na režimsko neodvisno aktivacijo tožilstev in sodišč … skratka čakamo pomoč vseh družbenih sistemov, ki jih davkoplačevalke in davkoplačevalci financiramo za to, da delujejo v korist nas, državljank in državljanov.

Sedaj je že očitno, da je ta vojna vodena globalno – izvajajo jo državni politični režimi pod taktirko pohlepne in sprijene farmakomafije v sodelovanju z brezvestnim delom medicinske znanosti. Zakaj naša režimska oblast pri tem sodeluje, lahko zaenkrat le še ugibamo – ker pa gre za velik zločin, so enako velike najbrž tudi investicije v nacionalne sodelavce oz. ‘kolaborante’, kar pa zanje obenem predstavlja tudi veliko grožnjo oz. izgubo v primeru njihovega neuspeha na nacionalni ravni. Upoštevajmo to! Nujno se je namreč treba pričeti zavedati, da četudi je ta vojna vodena globalno, si je bitke v njej treba izbojevati na lokalni in nacionalni ravni, kar pomeni, da je izid odvisen od nas osebno, občank in občanov oz. državljank in državljanov, se pravi od vsakega posameznega človeka. Ljudje pa smo seveda zelo raznoliki in se odzivamo individualno, z malo manj ali pa veliko več osebne tolerance do dejstev in okoliščin okrog nas. Zato bi se morali za izbojevanje potekajočih bitk v tej vojni pričeti povezovati med seboj. In to nas vsekakor tudi še čaka, tudi zavoljo prihodnosti naših otrok – zgodilo pa se bo, ko bo postalo nevzdržno tudi za tiste, ki zaenkrat v potekajočem razpadanju življenjskih in družbenih razmer še vidijo nek upravičen smisel, ali osebni ali pa kolektivni. Mnogi ga namreč ne – nekateri že vse od začetka tim. korona krize, nekateri od letos, nekateri od včeraj, nekateri od danes, nekateri pa od jutri, pojutrišnjem … skratka, ko se bomo prenehali bati ‘novega’ virusa in pričeli sobivati z njim kot z vsemi ostalimi prehladnimi virozami in gripami.

V tem času, ko se kot ljudstvo še ne moremo (večinsko) poenotiti in ko se niti stroke ne morejo poenotiti, smo sicer upravičeno pričakovali, da nas bo rešil naš parlament – v dobro naroda, ljudstva, državljank in državljanov poenoten Državni zbor. A se to (še) ni zgodilo – tam mali žal še niso postali veliki. Odločili so se za sodelovanje z globalnim ‘okupatorjem, za kar jim bo zgodovina podelila status ‘izdajalcev’ ljudstva. Zato mora ljudstvo sedaj vzeti stvari v svoje roke. Državljanke in državljani ne smemo sodelovati z ‘okupatorjem’ in namesto njega uničevati drug drugega in sami sebe. Poglejmo, kaj se v resnici dogaja. Režimska politika povsem ignorira tako naše potrebe kot tudi naše pozive – nič jim ni sveto, ne naša življenja ne naši otroci. Vseskozi sprejemajo pravno in strokovno sporne ukrepe ter njihovo izvrševanje prelagajo ne le na državne organe in službe. S pomočjo režimskih medijev, ki so neodgovorno prevzeli celo pravno interpretiranje režimskih ukrepov, zavajajo delodajalce in ponudnike storitev, ki slepo sledijo časopisnim in TV objavam. A tega seveda ne bi smeli početi. Grozijo morda tudi njim?

Zadnji vladni odlok je pika na i vsemu do sedaj – maltretira vse po vrsti, straši in diskriminira. Delodajalci oz. ponudniki storitev namreč ne morejo, ne smejo, nočejo izvajati ‘zdravstvene’ kontrole svojih zaposlenih oz. uporabnikov storitev. Za izvajanje tovrstnega nadzora nimajo nikakršnih pooblastil in ne izpolnjujejo nobenih pogojev. Politikantski režim jim poskuša to le podtakniti. Zaposleni morajo to dopovedati svojim delodajalcem in uveljavljati v okviru svojih pogodbenih delovno-pravnih razmerij. Smo pa vsi mi tudi uporabniki različnih storitev, nekaterih prostovoljno, nekaterih dogovorno. A v tej situaciji ostajajo naloge oz. pristojnosti in odgovornosti ponudnikov raznih storitev nespremenjene in kristalno jasne – obrtniki kot npr. gostinci vljudno in dobro postrežejo svoje goste, v upanju, da bi se ti še kdaj vrnili in o njih širili dober glas. Gostinec ne želi in noče užaliti in odganjati gostov – zato naj tega nikoli ne počne! Nadzor nad npr. gosti gostinskih lokalov naj vršijo za to pooblaščene osebe! Gost naj sam nosi osebno odgovornost za svojo lastno presojo ukrepov in svoje ravnanje. Gostinci pa naj se uprejo vsakršnemu sankcioniranju opravljanja njihovega osnovnega poslanstva v odvisnosti od zdravstvenega stanja svojih gostov.

In enako velja za vse ostale: knjižnice, muzeje, prevoznike, frizerje, banke, pošte itd. Kakšen svet pa bi to bil, da bi lahko vsak nadziral vsakega – se pravi, da bi npr. gost pričel nadzirati izpolnjevanje pogojev za obratovanje gostinca. Pamet v roke! Pravno in strokovno pa tudi etično spornih ukrepov ne smemo podpirati ali jih celo pomagati izvajati. To velja za vsakega človeka. In še posebej za človeka s pooblastili za nadzor drugih – ti bi morali biti vzor nesodelovanja pri izvajanju pravno in strokovno ter etično spornih ukrepov uperjenih proti pravicam in svoboščinam ljudi. Spomnimo se Nurnberških procesov, vsak uslužbenec oz. sodelavec takratnega režima je bil soodgovoren za izvajanje genocida. Poglejmo še v veljavni Kazenski zakonik, vsako sodelovanje pri zločinu pomeni sostorilstvo. In vedimo: če pilot v letalu ne bi pritisnil ‘gumba’, bomba ne bi padla na Hirošimo.

Pričujoča vojna bo trajala tako dolgo, dokler se ne bomo ovedli, da nas poskuša okupirati peščica ljudi – peščica pohlepnih bogatašev z večvrednostnim kompleksom, ki nas obravnava slabše kakor živali. Jih je pa zelo strah, bolj kot nas. Kajti dobro vedo, da je vsa moč tega sveta v človeku, v ljudeh, v množicah ljudi, v milijonih in milijardah ljudi. Denar namreč nima nobene moči. Položite ga nekam in opazujte, kaj se bo zgodilo – nič! In privedite nekam človeka in opazujte kaj se bo zgodilo – vse! Zato se globoko zamislimo. Ustavimo se. Delujmo dobro in prav v skladu z vrlinami človečnosti, po naravnih, božanskih zakonih. Naštejmo jih nekaj: pravičnost, blagost, širokosrčnost, sočutje, usmiljenje, ljubezen, čistost, preprostost in ponižnost.

Saj se razumemo, kajne?