Kulturniški referendum – ZA ali PROTI?

Javno pred-referendumsko pismo

Spoštovane volivke in volivci,

kot običajno, tudi tokrat prispevamo naš nestrankarski ti. ljudski komentar ZA in PROTI argumentom o nedeljskem referendumu o novem Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (v nadaljevanju Zakon).

Zdi se, da smo ponovno priča družbeni groteski, ko se volilno telo spet organizira na ravni spopada oz. dvoboja leve in desne politične opcije (kdo bo koga po fuzbalski logiki) namesto na ravni pomembnih družbenih vsebin (kaj je bolj prav in kaj morda narobe). Zato obstaja bojazen, da bi tudi tokrat večina volivk in volivcev, ki ni seznanjena s področno zakonodajo in njenimi praktičnimi družbenimi posledicami, ki vplivajo na naša življenje, odšla na referendum kar tako ‘na pamet’ podpreti svojo politično opcijo – se pravi zabiti gol svojim ‘nasprotnikom’: levičarji bi glasovali proti predlogu naše politične desnice, desničarji pa proti predlogu naše politične levice. Takšno primitivno glasovanje pa bi seveda že zdavnaj morali preseči, sicer se naša družba, naša država in svet ne bosta nikoli spremenila na bolje. Naše neizbežno človeško sobivanje – tudi politično – nujno zahteva ozaveščanje naše volilne baze oz. državljank in državljanov, da je za naša življenja pomembna samo vsebina naše zakonodaje, ne pa kdo jo predlaga!

Za kaj gre?

Predlagatelji referenduma so prepričani, da novi Zakon peščici podeljuje neupravičene privilegije. Na Ministrstvu za kulturo pa trdijo, da sistemsko urejajo pravico do dodatka za umetnike, ki »so s svojim delom dosegli izjemne uspehe ter prispevali k razvoju naše družbe ter prepoznavnosti naše države v svetu«.

Poglejmo najprej na hitro.

Za NOVI sporni Zakon, za katerim stoji kulturna ministrica Asta Vrečko in o katerem bomo odločali na nedeljskem referendumu, lahko vsekakor rečemo, da je nastal po nepotrebnem, kajti:

1. obstoječi temeljni Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi (v nadaljevanju kulturni zakon) kulturnim ustvarjalkam in ustvarjalcem že sedaj omogoča pridobivanje »republiške priznavalnine na področju kulture za posebne prispevke k slovenski kulturi iz sredstev Ministrstva za kulturo;
2. prav tako že obstaja tudi Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (ZIPO), ki Vladi že sedaj omogoča dodeljevanje izjemnih pokojnin za izjemne dosežke tudi na področju umetnosti oz. kulture iz sredstev Državnega proračuna.

Je torej NOVI Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti sploh potreben?

Zdravorazumsko gledano NE, saj je navedeno v točkah 1. in 2., že povsem dovolj argumentirano, da bi se lahko samo na teh osnovah večina ti. civilne in laične volilne baze že opredelila za referendumsko glasovanje PROTI tako očitno nepotrebnemu NOVEMU Zakonu.

Od tod dalje pa malo podrobneje predvsem za tiste, ki nas področje kulture še posebej zanima.

V dani situaciji se seveda porajajo številna dodatna logična podvprašanja, zakaj sploh sedanja levičarska kulturna ministrica išče oz. vzpostavlja neke nove zakonske obvode za nagrajevanje kulturnih ustvarjalk in ustvarjalcev, če so ti že vzpostavljeni?Kaj jo tako zelo moti pri obeh obstoječih zakonskih ureditvah? Zakaj je spisala točno takšen NOVI sporni Zakon in kaj skuša z njim doseči? In zakaj ne želi več uporabljati obstoječe zakonodaje, po kateri lahko že sedaj (in tudi je) predlaga Vladi dodelitev izjemnih pokojnin na področju kulture oz. umetnosti? Res nenavadno, celo čudno. In skorajda nerazumljivo.

Takole je o zakonsko že obstoječi »republiški priznavalnini« napisano v 90. členu krovnega kulturnega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo:

“Upokojenemu ustvarjalcu na področju kulture, ki je posebej pomembno prispeval k slovenski kulturi, njegova pokojnina pa ni ustrezna danemu prispevku, lahko minister dodeli republiško priznavalnino po posvetovanju s strokovno komisijo iz 20. člena tega zakona s področja kandidatovega dela. Pri določanju višine republiške priznavalnine se upošteva tudi socialne okoliščine. Republiška priznavalnina se lahko prizna tudi kot dodatek k družinski pokojnini. Podrobnejše pogoje in postopek za pridobitev republiške priznavalnine predpiše vlada. Javna sredstva za republiško priznavalnino po tem zakonu zagotovi ministrstvo, pristojno za kulturo, iz državnega proračuna, ki je namenjen kulturi.”

1. in 2. odstavek citiranega zakonskega člena družbeno upravičeno upoštevata, da je treba kulturno dejavnost pri nas tudi sistemsko podpirati, saj ta v majhnem narodu nikakor ne more preživeti zgolj na tržnih osnovah – kajti, le koliko knjig, slik, kipov … bi moral vsakdo kupiti, le koliko predstav, razstav, koncertov ipd. bi si moral vsakdo ogledati ipd. da bi si naše kulturne ustvarjalke in ustvarjalci ter tudi kulturne inštitucije lahko ustvarjali svojo eksistenco samo na trgu – tega naše le dvo-milijonsko prebivalstvo preprosto ne zmore zagotavljati! In od tod izhaja tudi uzakonjena kulturna »republiška priznavalnina«, ki v 3. odstavku upošteva tudi socialne okoliščine. Iz 5. odstavka pa je razvidno, da se za ta namen uporabljajo zgolj ti. interna sredstva Ministrstva za kulturo.

Vse upokojene kulturne ustvarjalke in ustvarjalci lahko, ob izpolnjevanju določil veljavne vladne podzakonske Uredbe o republiških priznavalninah na področju kulture(v nadaljevanju Uredba), že sedaj – kot tudi vsa leta nazaj – zaprosijo še za dodelitev republiške priznavalnine in tako pridobijo dodatek k pokojnini. V tej Uredbi pa med drugim piše: »Republiška priznavalnina je enaka razliki med zneskom 771,62 € in višino predlagateljeve izplačevane pokojnine v Republiki Sloveniji in drugih državah.« Iz navedenega izhaja, da gre pri teh republiških priznavalninah na področju kulture bolj za socialni (večinoma v stotinah evrov) kot pa za pridobitniški kriterij. In zavedamo se, da je večina naših kulturnih ustvarjalk in ustvarjalcev – aktivnih in upokojenih – v nezavidljivem eksistenčnem položaju.

NOVI sporni Zakon pa vnaša na področje kulture novo in neutemeljeno sistemsko diskriminacijo kulturnih ustvarjalk in ustvarjalcev. Napisan je zgolj za tri skupine kulturnikov: za prejemnike Prešernovih nagrad za življenjsko delo, za prejemnike nagrad Prešernovega sklada in za prejemnike republiških Odlikovanj. Za te skupine kulturnikov pa je že sedaj na voljo obstoječi Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (ZIPO), o čemer odloča Vlada.

Ta NOVI sporni Zakon, o katerem bomo odločali na nedeljskem referendumu, torej ni tako sporen zaradi tega, ker bi naše etablirane kulturne ustvarjalke in ustvarjalci, ki so že bili deležni sistemske podpore svojemu kulturno-umetniškemu udejstvovanju v obliki Prešernovih nagrad, Nagrad Prešernovega sklada in republiških Odlikovanj, dobili še možnost dodatnih višjih pokojninskih privilegijev (v tisočih evrov). Takšno izjemno oz. privilegirano obravnavo jim omogoča že obstoječa zakonodaja – in to celo širše oz. lažje, kot pa to sedaj tudi tej ti. kulturni eliti pogojuje in s tem omejuje NOVI sporni Zakon.

Zato naj bi zlasti kulturne ustvarjalke in ustvarjalci ter strokovna javnost referendumsko zelo dobro premislili, v katerem grmu tiči zajec in kam pes taco moli!?

Kajti največji problem NOVEGA spornega Zakona tiči v njegovi Prilogi I, ki vsebuje nedvomno sporen seznam le določenih (23) ti. nacionalnih priznanj in nagrad, kar pa nedvomno pomeni zakonsko diskriminacijo kulturnih ustvarjalk in ustvarjalcev. Tak seznam je pravno in strokovno problematičen iz več vidikov, tako da ni jasno, kako je lahko prestal pravno presojo ter vladno in parlamentarno proceduro. Priloga I namreč pravno in strokovno sporno:

• strokovnim komisijam Ministrstva za kulturo vsiljuje kriterije presoje, s čemer se omejuje njihova pristojnost vsakokratne poštene strokovne presoje izpolnjevanja sistemsko in stanovsko oz. poklicno specifičnih kriterijev za ocenjevanje izjemnih dosežkov in posebnih prispevkov kulturnih ustvarjalk in ustvarjalcev k slovenski kulturi;
• ne upošteva, da na določenih področjih kulture ne obstajajo nobene nagrade (ne domače, ne tuje), zato kulturne ustvarjalke in ustvarjalci določenih umetniških poklicev ne morejo izpolniti spornih zakonskih pogojev, čeprav lahko izkažejo posebne prispevke in izjemne dosežke, potrebne tako za republiške priznavalnine kot za izjemne pokojnine;
• ne vsebuje vseh nagrad, ki se pri nas podeljujejo kulturnim ustvarjalkam in ustvarjalcem (npr. nekaterih nagrad, podeljenih ali stanovsko ali na lokalnih ravneh, nagrad, ki so se podeljevale le nekoč v preteklosti ipd.);
• povzroča sistemske krivice kulturnim ustvarjalkam in ustvarjalkam raznolikih umetniških poklicev, ki jih vsakokratna kulturna politika in etablirana stroka ali podpirata ali pa zanemarjata.

Skrbi nas namreč, da ne bi bila v ozadju morda praksa omalovaževanja določenih umetniških zvrsti in ignoriranje določenih kulturnih dosežkov, o čemer nam dajo misliti pogoste tožbe določenih kulturnih ustvarjalk in ustvarjalcev, vložene zoper Ministrstvo za kulturo zaradi sporne obravnave njihovih kulturno specifičnih vlog za dodelitev republiške priznavalnine ter negativnih odločb kulturnega ministrstva oz. kulturne ministrice in občutka oz. bojazni, da bi lahko bile njihove zavrnitve morda posledica podcenjevanja ali celo preziranja določenih kulturno-umetniških zvrsti. Ali se Ministrstvo za kulturo oz. kulturna ministrica morda premalo zavedata, da slovensko kulturo določa prvenstveno slovensko ljudstvo kot uporabnice in uporabniki kulturnih dobrin in dogodkov? Seveda so tudi še drugi pomembni kriteriji kulturno-umetniške ustvarjalnosti, a niti eden ne more omalovaževati kulturnih potreb, želja, interesov … uporabnic in uporabnikov kulture. Kultura je nedvomno ljudska domena in ne akademska.

Je NOVEMU spornemu Zakonu, za katerim stoji kulturna ministrica Asta Vrečko, morda botrovala stara, a preživeta svetovno-nazorska zabloda, po kateri se etablirane kulturne ustvarjalke in ustvarjalce uvršča v neko namišljeno ‘kobajagi kulturniško elito’, ki naj bi si zaslužila več kot ti. ljudstvo oz. vsi preostali delujoči v umetniških poklicih in slovenski kulturi? Najbrž retorično vprašanje.

Zato smo tokrat PROTI novemu Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, saj so po naši oceni obstoječe republiške priznavalnine na področju kulture bolj v javnem interesu kot pa predlagane izjemne pokojnine.

V imenu ljudstva!

Ekipa gZD – www.zdravadruzba.si

• V vednost: – Mediji