Polona Kambič v imenu gZD na posvetu predsednika vlade o volilni zakonodaji

Predstavnica nestrankarskega in nesatelitskega civilno-družbenega gibanja Zdrava družba Polona Kambič na posvetu predsednika Vlada Republike Slovenije o volilni zakonodaji:

o neenakosti nestrankarste liste,
o medijskih manipulacijah na čelu z nezakonito dvotirno obravnavo RTVSLO,
in o zlorabah t.i. javnomnenjskih raziskav,
o predlogu da se volitve izvajajo na delovni dan in ne ob nedeljah,
ter o zahtevi da je na dan volitev brezplačen javni prevoz za vse!

Ter tisto dodatno, nam lastno, na kar nihče ne pomisli.

Spoštovani,

Najprej se vam zahvaljujemo za vaše povabilo k posredovanju naših predlogov glede volilne zakonodaje in vabilo na današnji simpozij. S tem priznavate vlogo in pomen naše nestrankarske ljudske liste volivk in volivcev na zadnjih državnozborskih volitvah, s katero smo v civilno-družbenem gibanju Zdrava družba prvič v zgodovini Republike Slovenije sodelovali na volitvah 2022.

Žal pa nam država to vlogo in pomen vztrajno diskriminatorno odreka pri financiranju našega volilnega uspeha, saj so si sredstva, pripadajoča naši nestrankarski listi, razdelile politične stranke. Toliko o vrednotenju civilne družbe s strani naše strankokracije. O ustavni enakosti, ki bi morala biti temeljni neodtujljivi postulat za vse,torej ne duha ne sluha! Čeprav smo za nastop na volitvah zbrali preko 12.500 podpisov volivk in volivcev, kar je več kot polovico več od zakonsko zahtevanih 8.000 in kar je res bistveno in hkrati nerazumljivo več od podpisov vseh list političnih strank skupaj, ki za vložitev liste potrebujejo zgolj tri podpise poslank in poslancev ali skupaj 400 oz. 800 podpisov volivk in podpisov! Ko država izvaja ustavno neenakost volilnih list je to nedvomno totalitaristično.

In ali veste s kakšnimi argumenti MNZ? Da skupini volivk in volivcev naj ne bi pripadalo financiranje na osnovi prejetih glasov volivk in volivcev, kakršno pripada političnim strankam, ker naj bi bili namreč »neorganizirani«. Ali res? Če kdo, smo ravno mi z našimi aktivnostmi pred in med volitvami ves čas dokazovali in izkazovali našo organiziranost, voljo in neprestano pro-aktivnost, ki je rezultirala v naši uspešni volilni kandidaturi.

Na podlagi naših civilno-družbenih izkušenj pri sodelovanju na preteklih volitvah smo v gibanju Zdrava družba na področju volilne zakonodaje na pristojno Ministrstvo za javno upravo v preteklih letih že posredovali več predlogov.

Naš prvi predlog se nanaša na neenake pogoje za kandidaturo na volitvah med političnimi strankami in civilno-družbenimi skupinami. Ne vidimo namreč nobenega upravičljivega razloga, zakaj bi morale skupine volivk in volivcev, ki želijo nestrankarsko kandidirati na volitvah za to npr. zbrati več podpisov kot stranke ipd. Zato predlagamo, da se pogoji za udeležbo na volitvah popolnoma izenačijo.

Pri tem posebej izpostavljamo nujnost olajšanja zbiranja overjenih podpisov podpore listam kandidatk in kandidatov oz. njihovim predstavnikom za nastop na volitvah. V času digitalizaciji naklonjene državne administracije ni več ne optimalno ne logično, da moramo volivke in volivci za podajo svojih podpor še vedno obvezno osebno obiskati upravne enote, namesto da bi imeli obenem tudi možnost uporabe digitalnih potrdil e-uprave. Čudi nas, da se to ni uredilo niti v času politično razglašenih ‘kriz’ in zakonsko spornih ukrepov, s katerimi se je državljankam in državljanom sicer zelo omejevalo dostopnost osebnih obiskov upravnih enot. To tudi nikakor ni v skladu s parolami politične oblasti o nujnosti vključevanja civilne družbe z vidika pomena vladavine ljudstva, saj sedanji postopek zbiranja podpisov podpore volivkam in volivcem močno otežuje sodelovanje v demokratičnih procesih. In to ob dejstvu, da že imamo tak primerljiv veljaven postopek, ki se izvaja pri pridobivanju podpor ti. ljudski iniciativi za vlaganje predlogov zakonov ali referendumskih pobud.Se pravi, da je sistem za to v državi že vzpostavljen.

Naš naslednji nadvse pomemben predlog se nanaša na sporna diskriminacijska ravnanja javnih in zasebnih medijev ter ti. javno-mnenjskih raziskav zasebnih podjetij, kar omogoča kapitalsko-interesno informacijsko manipulacijo z volivkami in volivci ter posledično zlorabo volitev – najsibo lokalnih, državnozborskih, predsedniških ali evropskih – saj nihče v naši državi nikoli ne zagotavlja objektivne in enakopravne predstavitve potrjenih kandidatnih list oz. kandidatov. Pri čemer javna RTVSLO sistematično krši zakonodajo z izvajanjem rangiranih dvorazrednih soočenj.

Zato predlagamo, da se za vse institucije na področju informiranja javnosti vzpostavijo zavezujoča pravila enakopravnega predstavljanja predvolilnih dejstev, pri čemer naj se nujno uporablja kvorum uspešnosti oziroma veljavnosti VSEH volitev, kakor je to v referendumski zakonodaji. To se nam zdi trenutno edini način, da bi politična oblast razumela sporočila državljanske nepokorščine in nelegitimnost vsiljevanja ljudstvu nesprejemljivih kandidatk in kandidatov, kot je to na primer drugi krog predsedniških volitev.

Nadalje predlagamo, da naj se volitve v bodoče izvajajo na delovni dan, da naj bodo takrat prevozi za volivke in volivce brezplačni. V razmislek dajemo tudi predlog za morebitno obvezno udeležbo na volitvah.

Morda pa bi veljalo pogledati nekoliko širše tudi v prihodnost in se vprašati, ali bo tak demokratični sistem, kot ga imamo sedaj, sploh še aktualen. Mi mislimo, da ne. Aktualna volilna zakonodaja je namreč neučinkovita tudi v povezavi s financiranjem političnih strank. To dokazujejo stalne ti. nove stranke, ki se pojavljajo ob vsakih volitvah s kratkim rokom trajanja in ne doprinesejo nobenega opaznega učinka na razvoj naše družbe oz. države. Visoka davkoplačevalska sredstva, ki se namenjajo političnim strankam, očitno niso nič kaj prispevala k izboljševanju kvalitete našega političnega prostora. Nas, državljanke in državljane zelo moti, da financiramo politične stranke, ki naše zaupanje v to, da so potrebne za sestavo parlamenta, zlorabljajo za kreiranje netransparentnih političnih ozadij, katerih cilj je nagnjenost k izigravanju slovenskih volivk in volivcev, ne pa spoštovanje interesov volivk in volivcev.

Nekateri med nami, ki smo nekoč zaupali strankarstvu, smo v zadnjih letih sprevideli, da je čas političnih strank čas preteklosti, v katero ni več smiselno vlagati naših razvojnih potencialov in sredstev. Po vseh možnih volilnih kombinacijah in rezultatih volitev v preteklih letih se volivke in volivci počutimo vse bolj prevarani. In po vsakih volitvah samo čakamo, kdaj se bodo pompozno medijsko podprte predvolilne parole in odigrani nasmeški izkazali zgolj za novo krinko skrivnih političnih ozadij v korist kontinuitete nekih poslov oz. zaslužkov. Ljudstvo ni neumno in zna s prstom pokazati na odgovorne za nezadržno propadanje naše države, tako javnega sektorja kot gospodarske infrastrukture. Tega, spoštovano občinstvo, si državljanke in državljani, ki državo financiramo, ne le ne zaslužimo, ampak več ne dovolimo.

Tudi Evropska unija je že ugotovila, da zaupanje ljudi v politične stranke vztrajno pada. In da ljudje iščemo alternativne oblike skupnostnega delovanja, ker nam ni vseeno, da propadamo namesto prosperiramo. Hočemo namreč domovino po meri ljudi, ne po meri korporacij. Nočemo države, ki funkcionira na konfliktih interesov, stalnih korupcijah, klientelizmu in nepotizmu, s kontinuirano zlorabo notranjih informacij. Slovenija ne sme biti več država nekih izbrancev, naše tranzicije po naši osamosvojitvi nismo opravili državotvorno. Te napake moramo sedaj popraviti tako na sistemski kot tudi individualni ravni. Našo državo je treba vrniti edinim pravim, avtohtonim lastnikom: državljankam in državljanom oz. navadnim ljudem.

Obstoječa volilna zakonodaja pravi, da imamo v Sloveniji 8 volilnih enot, v vsaki volilni enoti pa je določenih 11 volilnih okrajev. Predlagani kandidatke in kandidati se tako volijo na ravni volilnih okrajev, v vsakem po enega, torej 88 kandidatk oz. kandidatov. Proporcionalni volilni sistem je naravnan tako, da v določenih volilnih okrajih kandidatke in kandidati, tudi, če so prejeli največ glasov, niso izvoljeni ali so to zelo redko, saj njihove glasove zapleten volilni sistem prišteje drugim kandidatkam ali kandidatom iz vrst predlagatelja. Tako nekateri volilni okraji skoraj nikoli ne morejo imeti svojega predstavnika v parlamentu. Naš predlog gre v smer, da bi se na ravni volilnega okraja izvedle volitve po večinskem sistemu. Tako bi volivke in volivci še vedno glasovali za enega izmed kandidatk ali kandidatov na listi, vendar bi bil neposredno izvoljen tisti, ki bi prejel najvišje število glasov. Tako bi prav vsak volilni okraj v državi imel svojega poslanko ali poslanca, ki bi bil vez s svojo volilno sredino. Tako pa namesto kandidatu na listi, glasove dajemo politični stranki in tistim, za katere se je tako odločila le-ta.

Imamo tudi predlog, ki bi vsakemu volilnemu okraju in teh je v Republiki Sloveniji 88, omogočil, da bi imel svojega poslanko ali poslanca v parlamentu.

V upanju, da danes nismo zgolj kulisa navidezno demokratičnim procesom koalicijskega strankarskega glasovalnega stroja, nam želim vsem lep in uspešen dan.

Ekipa gZD