Svoboda, varnost in vladavina prava v dobi kovidnega in postkovidnega režima

Dr. Andraž Teršek – Inštitut Ustavnik – Pravni inštitut dr. Andraža Terška

Prioritetna izhodišča:

• takojšnji popravek znanstveno neutemeljenega sklepa Vlade RS o klasifikaciji bolezni kovid-19;
• takojšnja odprava vseh kovidnih omejitev človekovih pravic in svoboščin;
• takojšnja uvedba politike in prakse kovidne preventive (profilakse) in zgodnjega zdravljenja (ZZ);
• takojšnja dostopnost vseh znanstveno utemeljenih in učinkovitih zdravil za bolezen kovid-19;
• takojšnji sprejem zakona o preventivnem dodajanju točno določenih vitaminov in mineralov v prehranske izdelke – z osredotočenjem na vitamin D3;
• odločno in kategorično nasprotovanje ideji o obveznih kovidnih cepivih in stroga zaščita pravice do odločanja o lastnem telesu in posegih v telo ter v moralno integriteto človeka kot osebe;
• absolutno prioritetna zagotovitev seznanjenosti javnosti o znanstveni, medicinski, politični, gospodarski, bančni in sociološki resnici o kovidni histeriji, z dnevnim in razumljivim obveščanjem javnosti o preverjenih znanstvenih dognanjih;
• absolutna in kategorična zaščita otrok, najmlajših, družin in starostnikov;
• takojšnje prenehanje s kovidnim cepljenjem otrok;
• takojšnje sproženje procesa dobave in namestitve sistemov za čiščenje in odvajanje izdihanega zraka iz zaprtih prostorov ven, prednostno v bolnicah, ZD-jih, DSO-jih, vrtcih in šolah;
• zakonska zagotovitev prostovoljne izbire/odločitve za digitalno/biometrično osebno izkaznico in potni list;
• ustavna zaščita vsega premoženja državljanov in prebivalcev;
• optimiziranje samooskrbnih zmožnosti države;
• ustavna zagotovitev neposrednega stika med ljudstvom in možnostjo sprememb ali dopolnitev Ustave RS;
• sodno procesiranje odgovornosti in krivde za odločitve in kovidni režim v obdobju 2020-2022;
• ustavna, zakonska in dejavnostna zagotovitev državne avtonomije v razmerju do nadnacionalnih organizacij;
• dojetje in ozaveščanje, da smo nad insekti in žuželkami izvedli genocid, jih prisilili v izumrtje, ta živa narava pa je predpogoj za obstoj in življenje človeka;
• ponovno razpravno pretehtanje geopolitičnega statusa države;
• prioritetna skrb za preprečitev izbruha vojne na področju nekdanjih republik SFRJ.

In potem od tu naprej.

Opomba gZD:

Dr. Andraž Teršek je leta 2020, med vsem ostalim zapisanim in objavljenim za dobrobit javnosti, tega pa je za nekaj debelih knjig, v znanstveni reviji Javna uprava, št. 1-2/2020, objavil uvodnik z naslovom “Največji in nujni izzivi slovenske javne uprave in držav članic EU po pandemiji 2020. V povzetku članka je zapisano: ”V času uradne pandemije, ko so veljali izredni ukrepi in splošna omejitev gibanja, se je hitro pojavilo vprašanje, v kakšen svet bomo vstopili po uradnem koncu pandemije? Ali bomo po pandemiji (ki je bila dokaj hitro javno označena kot »le prvi val«) »prebujeni« ali nemara »še bolj zasanjani«? Kot posamezniki, nacije in globalna družba. Okrepil se je problem strahu. Ta ni samo socialni (družbeni) problem, je tudi pravna kategorija. Ljudje pa imamo tudi temeljno človekovo pravico do »zaščite pred strahom.« Absolutne kratkoročne prednostne naloge javne uprave v Sloveniji in v vseh državah članicah EU bodo morale biti osredinjene na skrb, da strah in tesnoba ne postaneta novi epidemiji. Okrepljena in izboljšana bo morala biti skrb za učinkovitost in kakovost sistema javnega zdravstva. Vključno s skrbjo za duševno zdravje in za preprečevanje samomorov, skrb za dobrobit in blaginjo najstarejših in neozdravljivo bolnih ljudi, invalidov (na splošno in delavcev-invalidov), skrb za otroke, prav posebej otroke s posebnimi potrebami in skrb za obsežno, razvejano in kakovostno paliativno nego. Potrebna je tudi spremenjena in izboljšana pravna politika glede sistema vzgoje, izobraževanja, znanstvenega raziskovanja in zaposlovanja. Skupna prizadevanja za uresničevanje teh prednostnih nalog naj se odrazijo kot aktivno prizadevanje za nudenje strokovne, idejne in operativne pomoči javni upravi za lažje, boljše, hitrejše, učinkovitejše in kakovostno uresničevanje teh ciljev kot prednostnih nalog: ne le kot kritika javne uprave. Navsezadnje je treba paziti, da temeljnih človekovih pravic in svoboščin ne štejemo za samoumevne. Kaj hitro se lahko zgodi, da se bo nenadoma treba vnovič »boriti« za zaščito njihovih minimalnih standardov. Na primer glede pravice do zasebnosti in svobode gibanja.”

Članek je dostopen tudi na avtorjevem Ustavniškem blogu. Povezava: https://andraz-tersek.si/najvecji-in-nujni-izzivi-slovenske-javne-uprave-in-drzav-clanic-eu-po-pandemiji-2020-2/ . Marca 2022 je na blogu dopolnil sklepne misli iz članka s kratkim besedilom, ki naslavlja »prioritete« pravnih politik v času, ki ga živimo in tistem, ki prihaja. Tudi po aprilskih parlamentarnih volitvah, seveda. V gibanju Zdrava družba z avtorjevo vsebino soglašamo. Z njegovim dovoljenjem jo zato po-objavljamo.