ko-vecina-molci

Ko večina molči, je treba govoriti še bolj glasno

V poplavi komercialnih informacijskih paketov, katerih namen je (ponovno) otopiti naša čutila in zaznave ter preusmeriti našo pozornost in preprečiti našo nujno aktivacijo, smo priča vsesplošnim (medijskim, političnim, strokovnim) poskusom ‘pozabe’ kovidnega terorja. 

Tudi dejstvo, da so celo notranje preiskave Policije pokazale povsem nedopustno (da o nedostojnem in nečloveškem ne govorimo) ravnanje slovenske policije, ni doslej botrovalo nobeni spremembi medijskega in političnega narativa. Računajo na to, da se bo kar pozabilo.

Da bomo kar pozabili.

Pa ne bomo. O tem vsakodnevno premišljujemo – o tej predrznosti medijev, politike in stroke, ki je pestila in ogrožala naša življenja

In se oziramo naokrog.

Primer naj nam bo avstralski senator Gerald Rennick. Ki govori. Odločno in glasno. Izpostavi se v skrbi za ljudi, v imenu ljudstva:

Kdaj se bo kdo v slovenski politiki tako zavzel za nas?

Kakšne izkušnje imamo mi z našo režimsko politiko v preteklem mandatu – koalicijo in opozicijo? Ko je imela večina držav vsaj enega poslanca oz. politika, ali v nacionalnih parlamentih ali na ravni EU, je bila v Sloveniji (z izjemo nekajkrat izpostavljene poslanke) zločesta tišina. A mi smo tudi preštevali glasov tako desnih kot levih!

Vse javne nagovore dejanske civilne družbe (in ne satelitov režimskih političnih strank) Državnemu zboru so množični mediji šteli za nepomembne ter tako poslankam in poslancem dajali potuho. 

Tega mi ne bomo pozabili. In bomo terjali odgovornost za to. 

Ta čas prihaja. Nepreklicno.

Delite naprej ...