zgodnje-zdravljenje-kovida

Zgodnje zdravljenje kovida

Do pojava novega koronavirusa se še nikoli ni zgodilo, da bi se pri potencialno smrtonosni bolezni odsvetovalo takojšnje zdravljenje ter priporočalo čakanje doma in opazovanje, ali se bo bolezen morda razvila v hujšo obliko, ko bo bolnik potreboval hospitalizacijo. Prav tako se ni še nikoli zgodilo, da bi se pravočasno zdravljenje odlagalo oziroma pogojevalo z nekimi še nepoznanimi specifičnimi zdravili, ki da jih je treba šele razviti. Kakor se do sedaj tudi še ni zgodilo, da bi bila medijska in strokovna blokada informacij vrhunskih znanstvenikov in strokovnjakov tako močna. Zahtevajmo, da zdravstvena politika in medicinska stroka poskrbita za zdravje ljudi ter obolelim omogočita učinkovito zdravljenje.

zgodnje-zdravljenje

Na začetku pojava novega virusa nismo vedeli, s čim se spopadamo, po dveh letih pa vemo, da bolezen poteka v treh fazah in, da je ključnega pomena začeti zdravljenje ob prvih simptomih okužbe. Takoj po okužbi se virus začne v telesu razmnoževati in povzroča simptome, podobne gripi (vročina, glavobol, boleče grlo, zamašen nos, bolečine v telesu, tudi izguba vonja in okusa, driska).

Novi koronavirus se razmnožuje zelo hitro, saj mu koničasta beljakovina (t.im. spike protein) omogoča, da enostavno prodre v celice. Če tega ne preprečimo lahko pride do prekomernega vnetja in citokinske nevihte, predvsem pri posameznikih z oslabljenim imunskim sistemom, z značilnim kašljem in težkim dihanjem. V tretji fazi se začne nastajanje krvnih strdkov, katere simptomi so bolečina v prsnem košu, oteženo dihanje, nižanje koncentracije kisika v krvi in sistemska tromboembolija in šele v tej fazi se kovidne bolnike začne zdraviti s sprejemom v bolnišnico (vir: P.A. McCullough, Journal of Medical Science and Clinical Invention, 2020)

Zdravniki širom sveta, združeni v različne iniciative, so v teh dveh letih pripravili številne protokole zgodnjega zdravljenja, ki so namenjeni vsem, cepljenim in necepljenim in tudi ranljivim posameznikom s pridruženimi boleznimi in v visoki starosti. Podatki iz njihove klinične prakse govorijo o izredno visoki uspešnosti zdravljenja, vendar samo, če se začne bolezen zdraviti pravočasno, v nekaj dnevih po pojavu prvih simptomov. Na ta način preprečujejo razvoj težke oblike kovidne bolezni, hospitalizacije in dolgotrajni kovid in smrti.

Odločili smo se, da v Državni zbor vložimo zahtevo za razširitev obstoječega zgodnjega zdravljenja kovida in pozovemo pristojne institucije, da nemudoma pripravijo priporočila za zgodnje zdravljenje kovidnih bolnikov v domači oskrbi in, kadar je to potrebno, pod zdravniškim nadzorom:

ZAHTEVA ZA RAZŠIRITEV ZGODNJEGA ZDRAVLJENJA KOVIDA

Zainteresirani državljani v Državni zbor Republike Slovenije vlagamo zahtevo za razširitev obstoječih protokolov zgodnjega zdravljenja kovidne bolezni na primarni ravni s preizkušenimi, varnimi in cenovno ugodnimi zdravili in protokoli, opisanimi v nadaljevanju. Zaradi nedostopnosti zgodnjega zdravljenja in zdravil v Sloveniji, se mnogi državljani znajdejo po svoje in kupujejo zdravila v tujini, s katerimi se zdravijo sami. Pri tem se zgodi tudi, da zaradi pomanjkanja zdravniškega spremljanja, tega ne počnejo pravilno, kar bi lahko preprečili z izvajanjem pravočasnega in ustreznega zdravljenja na primarni ravni.

Komisijo za peticije in Odbor za zdravje pri Državnem zboru pozivamo, da našo zahtevo obravnava prednostno in:

  1. omogoči državljanom dostop do zgodnjega zdravljenja kovidne bolezni
  2. naloži pristojni službi Ministrstva za zdravje, da se nemudoma seznani in preuči predlagane protokole zgodnjega zdravljenja in odobri uporabo predlaganih zdravil,
  3. poskrbi, da se o možnosti zgodnjega zdravljenja z varnimi in preizkušenimi zdravili ustrezno obvesti strokovno in širšo javnost.

Nedopustno je, da se kovidna bolezen, zaradi katere je bilo potrebno zapirati gospodarske dejavnosti, šole, omejevati dostop od zdravstvene oskrbe in grobo posegati v ustavne pravice državljanov, začne zdraviti šele takrat, ko bolezen napreduje v drugo ali tretjo fazo, za katero so značilni prekomerni vnetni procesi, s čimer se tveganje za hud potek bolezni, dolgotrajni kovid in celo smrt znatno povečajo. Znanstvena dognanja in klinična praksa zgodnjega zdravljenja iz tujine in predlogi domačih strokovnjakov se popolnoma ignorirajo, kar je v nasprotju s temeljno zavezo Etičnega kodeksa zdravnikov k »upoštevanju znanstvenih in strokovnih dognanj sodobne medicine in stalnemu izobraževanju in prizadevanju za kakovostno in varno obravnavo pacienta.«

Uspešnost zgodnjega zdravljenja so potrdile številne klinične študije, ki govorijo o znatnem zmanjšanju tveganja za hospitalizacijo in težek potek bolezni. Predlagani protokoli temeljijo na pravočasnem začetku zdravljenja ob pojavu prvih simptomov, ne glede na pridružene bolezni ali cepilni status, ki se izvaja v domači oskrbi pod zdravniškim nadzorom in se je izkazal kot ključni dejavnik uspešnega zdravljenja kovidne bolezni. V dveh letih so strokovnjaki, ki so, po svoji vesti in na svojo odgovornost, zdravili kovidne bolnike, razvili približno 30 protokolov, ki so zbrani na spletni strani »c19protocols.com« in temeljijo na zdravljenju z zdravili, ki se v humani medicini uporabljajo že desetletja, imajo v večini držav redna dovoljenja za promet in zagotavljajo varno obravnavo bolnikov v primerjavi z novimi, še ne dovolj preizkušenimi zdravili.

Zato pozivamo pristojne zdravstvene institucije, da se seznanijo in preučijo že izdelane in preverjene protokole zgodnjega zdravljenja in jih vključijo v že obstoječe zgodnje zdravljenje:

  • podpora imunskemu sistemu z naravnimi sredstvi v določenih odmerkih (vitamin D, vitamin C, cink, laktoferin, melatonin, kvercetin)
  • antiviralna zdravila, ki preprečijo prekomerno razmnoževanje virusa (hidroksiklorokin in ivermektin, ki se vežeta na ACE2 receptor),
  • morebitno uvedbo antibiotičnih zdravil po presoji zdravnika (v prvi vrsti Sumamed, ki deluje tudi antiviralno)
  • izpiranje nosne in ustne votline z blagim antiseptikom,
  • protivnetna zdravila oz. imunomodulatorje, ki preprečijo prekomerno vnetje (ibuprofen, kolhicin)
  • zdravila proti strjevanju krvi, ki preprečijo nastajanje mikrostrdkov in s tem možganske in srčne kapi, odpoved ledvic in posledično smrt (nizkomolekularni heparin in aspirin)

Zaradi nedostopnosti zgodnjega zdravljenja in zdravil v Sloveniji, se mnogi državljani znajdejo po svoje in kupujejo zdravila v tujini, s katerimi se zdravijo sami. Pri tem se zgodi tudi, da zaradi pomanjkanja zdravniškega spremljanja, tega ne počnejo pravilno, kar bi lahko preprečili z izvajanjem pravočasnega in ustreznega zdravljenja na primarni ravni. Tako ivermektin kot hidroksiklorokin sta na seznamu temeljnih zdravil pri Svetovni zdravstveni organizaciji in se že vrsto let uporabljata za zdravljenje in preprečevanje virusnih okužb pri ljudeh.

Večina kliničnih študij potrjuje učinkovitost hidroksiklorokina in ivermektina za zgodnje zdravljenje kovida. To kažejo tudi podatki iz držav, ki so uvedle pravočasno zgodnje zdravljenje z ivermektinom, hidroksiklorokinom ali drugim nespecifičnimi protivirusnimi zdravili (Indija, Japonska, Tajska, Hong Kong, Mehika), kjer je epidemija tako rekoč obvladana oziroma ne predstavlja dodatnega pritiska na zdravstveni sistem.

Večina trenutno odobrenih zdravil za kovid je novih in imajo izključno izredna dovoljenja za uporabo, kar zbuja dodatno skrb in nezaupanje, ne samo zaradi neraziskanih neželenih sopojavov ampak tudi zaradi dejstva, da se v zgodnjem zdravljenju kovida še vedno ne naslavlja problematike strdkov, ki jo uspešno preprečujejo predlagani protokoli zdravljenja, ki so v vseh pogledih, kratko in dolgoročnih, cenovno veliko bolj ugodni.

V Sloveniji imamo relativno visoko število okuženih, ki morajo v bolnišnico in sorazmerno veliko število smrti na število okuženih. Kovidni bolniki so, skoraj izključno, deležni bolnišnične obravnave, ko je, skladno z doktrino zgodnjega zdravljenja velikokrat prepozno, da bi lahko preprečili negativne posledice bolezni. To ustvarja začarani krog preobremenjenosti zdravstvenega sistema in na ta način onemogoča ustrezno zdravstveno obravnavo tudi ostalim, nekovidnim bolnikom, zaradi česar lahko pričakujemo znatno poslabšanje javnega zdravja.

Zato apeliramo na pristojne institucije, da se obstoječe protokole obravnave in zdravljenja kovida dopolni s predlaganimi (glej priloge), strokovno in širšo javnost pouči o zgodnjem zdravljenju kovida in na ta način pripomore k manjši škodi za zdravje ljudi in za javne sisteme zdravstva, socialnega varstva, šolstva in dobrobiti državljanov nasploh.

Vljudno vabljeni, da priloženo tabelo natisnete, vnesete imena in podpise in nam jo vrnete na mismo@zdravadruzba.si

Hvala!

Delite naprej ...