NE sprejemu novega Zakona o nalezljivih boleznih ZNB-D

ZNB–D: Aktualen predlog ponovne, nepotrebne in ljudem nevarne spremembe ZNB

Z novelo Zakona o nalezljivih boleznih, ki je pravkar v skrajšanjem in nujnem postopku sprejemanja v Državnem zboru (torej spet brez sodelovanja širše in strokovne javnosti) in bo obravnavana (verjamemo pa, da te novele DZ ne bo sprejel!) ter ne bo stopila v veljavo. Po tej noveli bi se bolezen COVID-19 uvrstila med vse ostale nalezljive bolezni, naštete v tabeli v 8. členu ZNB in za katere se uporabljajo vsi splošni in posebni preventivni ukrepi iz tega zakona. Poleg tega pa se v tem členu na novo določa NIJZ kot predlagatelja, na čigar predlog lahko Vlada ob pojavu nevarnosti drugih nalezljivih bolezni odloči, da se zanje uporabijo ukrepi iz tega zakona. Torej po novem predlagatelj naj ne bi bila več medicinska stroka, temveč NIJZ, ki je kot že rečeno, odvisna, državna institucija, ki deluje v skladu z interesi vsakokratne politike oz. oblasti.

Pogovor z Martino Kos iz Civilne iniciative slovenskih pravnikov o maja sprejetem ZNB C (Zakon o nalezljivih boleznih) in aktualni proceduri ZNB-D.

V celoti naj bi se spremenil tudi 39. člen ZNB, ki bi po novem Vladi dal zakonsko podlago, da bi z odloki lahko odrejala tudi naslednje ukrepe:

1. omeji prihod iz držav, v katerih obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo, zlasti tako, da se zahteva predložitev ustreznih dokazil o imunosti ali neokuženosti ali drugih ustreznih dokazil; – nevarnost pogojevanja s kovid potrdili oz. cepilnimi potnimi listinami…

2. omeji ali prepove gibanje, zlasti tako, da celotnemu ali posameznim skupinam prebivalstva:

• omeji gibanje na statistično regijo, občino ali drugo teritorialno enoto;
• prepove dostop na določeno mesto;
• omeji oziroma prepove gibanje v določeni razdalji od prebivališča posameznika;
• omeji oziroma prepove gibanje ob določenih urah v dnevu.

3. omeji ali prepove zbiranje, zlasti tako, da:

• omeji ali prepove pouk oziroma izvajanje vzgojno-izobraževalnega oziroma izobraževalnega programa v prostorih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih;
• omeji ali prepove zbiranje oseb v kinodvoranah, gledališčih, muzejih, knjižnicah in drugih ustanovah za izvajanje kulturne dejavnosti;
• omeji ali prepove zbiranje oseb v gostinskih in nastanitvenih obratih;
• omeji ali prepove zbiranje oseb v verskih objektih;
• omeji ali prepove zbiranje oseb na športnih prireditvah oziroma športne vadbe;
• omeji ali prepove zbiranje oseb na drugih javnih prireditvah, javnih shodih in na drugih javnih krajih;

4. omeji promet posameznih vrst blaga in izvajanje storitev, zlasti tako, da:

• določi lastnosti prostorov, v katerih poteka promet posameznih vrst blaga oziroma se izvajajo storitve;
• prepove promet posameznih vrst blaga in izvajanje storitev;

5. gibanje, zbiranje, promet blaga ali izvajanje storitev pogojuje zlasti:

• z upoštevanjem higiensko varnostnih in drugih specifičnih zaščitnih ukrepov glede na način prenosa nalezljive bolezni; – nevarnost zakonskega odrejanja npr. obveznega nošenja obraznih mask, razkuževanja, socialne distance…
• s posredovanjem osebnih podatkov odgovorni osebi javnega ali zasebnega prava, ki organizira zbiranje, opravlja promet blaga ali izvaja storitve, v skladu s tretjim odstavkom tega člena;
• s predložitvijo ustreznih dokazil o imunosti ali neokuženosti ali drugih ustreznih dokazil odgovorni osebi iz prejšnje alineje.

Novi 46.a člen ZNB določa, da naj bi imel zdravstveni inšpektor pravico in dolžnost, ne le prepovedati gibanje osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so zbolele (in se jim odredi ukrep izolacije), temveč da naj bi lahko tudi omejil gibanje takim osebam, kar pomeni, da bi lahko odrejali tudi ukrep karantene!?

V postopku sprememb je pravkar namreč tudi Zakon o zdravstveni inšpekciji. Za inšpekcijske službe pa vemo, kako so delovale v preteklem letu dni, ko so nezakonito izvajale nadzore in izrekale globe ter nadzirale oz. strašile tudi otroke in mladino na šolah, čeprav naj bi imele šole za svoje nemoteno pedagoško delo zagotovljeno svojevrstno avtonomijo. Šole naj bi bile otrokom njihov drugi dom, kar pomeni, da se v šolski prostor ne more kar tako vstopati.

Vprašanje, ki se ob tem poraja, pa ni le pravne narave, ampak tudi splošne, ljudske oz. obče človeške, kajti opravka imamo s politiki in političarkami, ki se obnašajo: prvič, kot da ne vedo, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo in drugič, kot da je njihov namen ponovno vpeljati sužnjelastniško družbeno ureditev. Zato je treba uporabiti vse vzvode moči ljudstva in trenutnim politikom in političarkam odvzeti možnost takšnega odločanja, usmerjenega proti svobodnemu življenju ljudi, s katerim se ljudem neizrečeno grozi s koncentracijskimi taborišči.

Za lažje razumevanje in dojemanje resnosti vsega navedenega je treba pogledati tudi namen oz. smer, v katero poskuša režim zapeljati našo zakonodajo, kar je razvidno že iz trenutno veljavnega Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ki je bil prav tako sprejet po hitrem postopku (se pravi tudi brez sodelovanja širše in strokovne javnosti) pred manj kot dvema mesecema.

ZNB-C: Že veljavne sporne spremembe 19. člena – karantena

Državni zbor RS je na predlog Vlade na svoji seji 14. maja 2021 po nujnem postopku – za kar ni bilo nobenega upoštevnega razloga – brez sodelovanja strokovne in širše javnosti sprejel novelo Zakona o nalezljivih boleznih. Prenovljeni 19. člen v novem Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB-C), ki je pričel veljati 20. maja 2021, na novo in zelo podrobno opredeljuje ukrep karantene ob nalezljivih boleznih. Prejšnji zakon je predvideval institucijo karantene za zaščito ljudi le v primeru najhujših nalezljivih bolezni, katerih smrtnost je med 40% in 90%. Takšna zaščita populacije s tem ukrepom pred boleznimi, za katere je majhna možnost preživetja, je bila smiselna in samoumevna. V novem zakonu pa je ukrep karantene (odvzema svobode za zdrave ljudi!) predviden za vse bolezni, za katere se minister za zdravje oziroma vlada tako odloči, kar seveda velja tudi za Covid-19, kljub temu, da tudi WHO ugotavlja, da je smrtnost celotne svetovne populacije za Covid-19 kvečjemu 0,14%-0,2% in da vse študije znanstvenikov ugotavljajo smrtnost manjšo od 1%.

1. Kaj je karantena, kdaj se jo odredi?

»Karantena je ukrep, s katerim se začasno omeji svobodno gibanje, določijo čas in način njenega prestajanja in obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, za katere se sumi da…«

• je oseba bila v stiku s povzročiteljem ene od bolezni iz 1.skupine nalezljivih bolezni, ki imajo najvišjo stopnjo smrtnosti (40-90%)
• je oseba bila v stiku s povzročiteljem katerekoli druge bolezni, za katero je minister za zdravje ali Vlada RS razglasil(a) epidemijo

Poleg tega pa se tak ukrep (karantena) po novem lahko določi kot potreben tudi, ko tako odloči na predlog NIJZ-ja minister za zdravje/ Vlada RS zaradi nevarnosti hitrega širjenja okužbe za posamezno nalezljivo bolezen, tudi če epidemija sploh ni razglašena (!).

Ukrep karantene po novem ZNB-C (19. člen) je predviden torej za vse bolezni, za katere se minister za zdravje oziroma Vlada (skratka politika, gola oblast), tako odloči. VLADA/minister za zdravje bo sam-a odločil-a razglasiti epidemijo (česarkoli) ali bo odločil-a uvesti karanteno, ker bo SAM-A menila, da obstaja nevarnost hitrega širjenja okužbe. Ta ukrep je sedaj torej politična odločitev, ne več strokovna. Vlada RS je politični organ, minister za zdravje je politik, čeprav po izobrazbi zdravnik in tudi NIJZ je odvisna, državna institucija, ki deluje v skladu z interesi vsakokratne politike oz. oblasti. Ukrep karantene se bo tako lahko uporabil ne le v času razglašene epidemije zaradi neke bolezni, ampak tudi ko epidemija sploh ne bo razglašena, dovolj bo že zgolj sklicevanje na preventivo (da grozi/obstaja nevarnost hitrega širjenja bolezni (ne glede na nizko smrtnost zaradi te bolezni) – kar se dogaja vsako leto ob običajnih sezonskih okužbah dihal, prehladih, gripah ipd. za katere velja nevarnost hitrega širjenja okužbe.

Kakšne so te nevarnosti hitrega širjenja okužb – tega zakon ne določa – zato obstaja možnost, da bo Vlada, kadarkoli se ji bo zahotelo, npr. v primeru prehladov ali česa podobnega, samovoljno ugotovila nevarnost hitrega širjenja okužbe, in bo na podlagi tega določenim ljudem lahko odredila karanteno. Poleg tega bo se lahko odredila karanteno že na podlagi SUMA, da je bil nekdo v stiku s povzročiteljem KATEREGAKOLI obolenja, za katerega bo VLADA tako odločila. Kako se ugotavlja ta sum in kdo ga ugotavlja, ni določeno. V zakonu nedoločenosti seveda ne smejo obstajati.

2. Kdo bo odrejal karanteno?

Vsakdo, ki ima pooblastilo ministra za zdravje (ministra v vladi, ki sama odloča o tem, katere bolezni šteje za nalezljive in je za njih potrebna karantena). Zakon pravi, da sta pooblaščena organa za izdajo odločbe o karanteni NIJZ in policija. Zoper odločbo o karanteni NI možnosti pritožbe, kar je z vidika pravnega varstva nedopustno. Je pa možna (po napovedi) tožba v upravnem postopku – najbrž zato, ker je verjetnost, da bo sodišče hitro odločilo v vaši zadevi mala oz. bo čas, za katerega ste napoteni v karanteno, minil prej, kot bi odločilo sodišče. Napotitve v karanteno na domu in nadzor nad njenim izvajanjem ne bo več odrejal torej le NIJZ (ki je mimogrede prav tako odvisna, državna institucija in ne neodvisni strogo strokovni medicinski organ), pač pa tudi policija in celo s pomočjo ‘informacijske rešitve’ oz. informacijskega sistema, ki je namenjen prijavi visoko tveganega stika s povzročiteljem nalezljive bolezni ali prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo. (Povsem zdravega državljana bo npr. lahko na policijo prijavil sosed, samo z navedbo, da je imel s prijavljenim državljanom visoko rizični stik.) Nikjer pa ni opredeljeno, kaj visoko rizični stik pomeni – o temu bo odločal NIJZ. Za konkretno bolezen Covid 19, zaradi katere se spreminja stari zakon o nalezljivih boleznih, v 14 mesecih niso uspeli izolirati povzročitelja. Ne vemo, na kakšen način se bolezen prenaša. Ugiba se o kapljičnem ali aerosolnem prenosu, tudi celo o možnem tudi fekalno oralnem prenosu, saj naj bi delce virusa (katerega sploh ne poznamo) našli tudi v blatu. Prenos s spolnimi odnosi tudi ni izključen, ničesar ne vemo niti o prenosu SARS-CoV-2 s krvjo in krvnimi pripravki. Ker torej ne moremo z gotovostjo trditi, kakšen je varen kontakt, ne moremo vedeti ničesar tudi o »rizičnem stiku«. Poleg tega zdravniki pri diagnosticiranju sploh ne bodo potrebni, saj zdravega ne bo treba več ločiti od bolnega na osnovi simptomov. Zdravnik ne bo več potreben ali pomemben pri diagnostiki bolezni.

Vprašati se je treba, ali bi se lahko vse to zlorabljalo tudi kot podlaga za politično motivirano zapiranje zdravih ljudi…?

3. Za koliko časa se lahko odredi karantena?

Za toliko, koliko bodo hoteli oz. sami določili – tudi to bo predlagal NIJZ: tu sicer obstaja navidezna varovalka – zakon pravi »ne več, kot traja inkubacijska doba« – a kaj, če se ne ve, koliko traja inkubacijska doba oz. na osnovi česa bodo ugotovili, koliko traja inkubacijska doba?

4. Kje in kako se izvaja karantena?

Minister za zdravje s sklepom (ki se objavi v Uradnem listu) LAHKO določi, da se izvaja karantena na domu. Ali to pomeni, da če tega ne bo določil, da bi bili lahko pridržani KJERKOLI drugje za neko poljubno oz. trenutno neopredeljeno število dni – po odločitvi NIJZ ali policije, brez možnosti pritožbe!? V karanteni bodo zdrave osebe, ki se jim bodo potem, ko je karantena že odrejena, določili še nekakšni neopredeljeni OBVEZNI zdravstveni pregledi. Tudi, če ste zdravi, boste nekje zaprti in ne boste več svobodno odločali o svojem telesu, saj so predvideni OBVEZNI zdravstveni pregledi – kar pomeni poseg v duševno in telesno integriteto, pri čemer se na takšno odločitev ali zdravstvene postopke, uperjene zoper vas, če se s tem ne strinjate, ne morete pritožiti; lahko le vložite tožbo v upravnem sporu, ki pa ne zadrži izvajanja karantene!

19. a člen še določa, da če vam je že bila odrejena karantena, boste do odločitve ali jo lahko prestajate doma ali kje drugje – morali počakati še na odločbo NIJZ – in kje boste preživljali čas, koliko časa, do odločitve NIJZ o odreditvi karantene na domu? To ni določeno.

Ob napotitvi v karanteno na domu boste MORALI podpisati OBRAZEC (čeprav nobeno soglašanje ne more biti prisilno!) z izjavo, da ste seznanjeni z napotitvijo v karanteno in za katerega so določili, da je nepreklicen (gre torej za nezakonit odvzem svobodne volje človeku!) – pri čemer, kot že rečeno, nimate možnosti za pritožbo (kar je seveda neustavno!). Z obrazcem se hkrati sami zavezujete, da boste ostali na domu in da boste omejili fizične stike z osebami, ki tam ne prebivajo. Sprememba v ZNB-C se nanaša tudi na 57. člen ZNB, ki določa globe za prekrške in sicer uvaja globo tudi za kršitev določb ZNB o karanteni na domu (19. člen), če vam je bila izdana odločba o karanteni.

Civilna iniciativa slovenskih pravnikov
www.cisp.si