Posvetovalni referendumski trojček – to nedeljo, 9. 6. 2024
Pozdrav vsem, povezanim v gZD
Referendum je najvišja oblika izraza demokratičnosti družbe in načina izvedbe neposredne demokracije, v kateri odločamo vse državljanke in državljani kot volivke in volivci. Zato je treba o referendumskih temah oziroma vprašanjih res dobro razmisliti – čim bolj etično in občečloveško in čim manj politično ter niti malo strankarsko. Pa poskusimo.
Politične stranke so postale prvenstveno interesne skupine svojih članic in članov, ki že zdavnaj več ne zastopajo interesov ljudstva – če bi ga, bi že ves čas živeli v zdravi družbi, v družbi skladnega medsebojnega sodelovanja vseh in tvornega skupnega soustvarjanja vsestranskega obilja za vse. Zato niso več vredne našega zaupanja. Pogoj za družbeno koristno politično premišljevanje je vsekakor nestrankarsko izhodišče oziroma neposredna skrb za interese ljudstva. Najpomembnejša pa je naša osebna naravnanost k etičnemu premišljevanju z občečloveškim namenom vzpostavljanja dobrega za vsakogar med nami.
Najlažje je zagotovo referendumsko vprašanje o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. DA, seveda, le kdo si ne bi želel, da bi naša volilna zakonodaja nam kot volivkam in volivcem zagotavljala neposreden vpliv naših glasovanj na izbiro poslanke ali poslanca, za katero ali katerega želimo, da nas bi kot zaupanja vredna oseba zastopala v imenu ljudstva.
Tudi referendumski vprašanji o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene in o gojenju in predelovanju konoplje za omejeno osebno rabo imata za seboj že dolgo zgodovino soočanja nasprotnih stališč, vendar nam naša trenutna ureditev ni niti prinesla nobene dobrobiti, niti ni odpravila nobene anomalije. Če je konoplja medicinsko koristna, je skrajni čas, da pričnemo z njeno uporabo. In če upoštevamo, da so zdravilne rastline kot tudi njihova uporaba na svetu že tisočletja, smo tudi ljudje nedvomno zmožni presoje o njihovi osebni uporabi – velja tudi za konopljo.
Države nismo ustanovili zato, da nam bo solila pamet oziroma prepovedovala sožitje z naravo s pomočjo farmacije, ki se s tem ukvarja šele nekaj desetletij in ljudstvu soli pamet ter prepoveduje uporabo preizkušeno učinkovitih naravnih zdravilnih rastlin in pripravkov. In če ob tem pomislimo še na obstoječi črni trg, kjer se ljudje sedaj oskrbujejo s konopljo, pri čemer se jim dogajajo tudi strahotne stvari (oporečna roba oz. toksične substance, visoke cene, razna osebna izsiljevanja, grožnje, nasilje ipd.), ni več dvomov, da je temu treba narediti enkrat za vselej konec.
Zato DA in DA, legalizacija konoplje bi bila družbeno zelo koristna, saj bi omogočila ne le legalno gojenje in predelovanje, temveč tudi javno izobraževanje, ozaveščanje in opolnomočenje za njeno varno in koristno uporabnost.
Preostane nam še najtežje referendumsko vprašanje o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Resda so države, v katerih ta pravica obstaja, vendar obstajajo pri njih s tem v zvezi tudi številni problemi. Sčasoma lahko to postane eden izmed biznisov, cene evtanazije rastejo v tisoče in tisoče, preohlapna zakonodaja, ki ne more nikoli predvideti vsake možne individualne situacije, žal omogoča tudi marsikaj zelo nezaželenega in izjemno problematičnega. Tega pa seveda na tem področju nikakor ni mogoče tolerirati – ne etično, ne pravno. In če ob tem pogledamo, kakšno je naše življenje brez te pravice, lahko vidimo tudi mnoge, ne smrti, ampak življenju naklonjene sistemske in osebne rešitve.
Ko razmišljamo o pomoči človeku pri premagovanju neznosnih bolečin, moramo vedeti, da nam je ta pravica medicinsko že sedaj zagotovljena. In prav bi bilo, da bi bila vsem ljudem sistemsko zagotovljena tudi pravica do paliativne oskrbe. Za vsa preostala trpeča človeška stanja pa menimo, da bi se morali v naši družbi sistemsko zavezati, da bi se vsem prizadetim, ki morda kdaj obupajo nad življenjem, poleg vse potrebne nege in oskrbe, trudili povrniti predvsem njihovo izvorno voljo in zaupanje v podarjeno življenje, v neprestani osebni razvoj ter neskončno človeško ustvarjalnost. Takšne pristope bi v tem sodobnem času interdisciplinarno že morali biti sposobni zagotavljati.
V zdravi družbi, kot našemu oziroma edinemu sprejemljivemu konceptu družbenega razvoja, so namreč vsakomur zagotovljeni pogoji za srečno, zdravo, varno in ustvarjalno življenje, zato vsi stremimo k dolgoživosti in večnosti. In to ni več družbena utopija, temveč naša vznikajoča realnost. Tako da, NE, pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne moremo podpreti in kot vidimo, v tem tudi nismo edini.
Naša udeležba na nedeljskih referendumih je vsekakor razvojno koristna, saj s tem režimu izkažemo našo voljo – voljo ljudstva, ki ima v naši državi oblast po Ustavi RS. Pa četudi gre le za posvetovalni referendum z žal neobveznim upoštevanjem – še ena sramota naše zakonodaje oziroma našega parlamenta. Zato pa je zelo pomembno, da bomo potem sodelovali tudi v sistemskih postopkih vsebinske priprave vse zakonodaje na podlagi zastavljenih referendumskih vprašanj.
Lepo pozdravljeni.
Ekipa gZD